Stiki med brazilskimi in slovenskimi raziskovalci segajo več kot dve desetletji v preteklost, saj področja biologije, biodiverzitete, raziskave voda in morske biologije kar vabijo k sodelovanju med dvema tako čudovitima deželama, kot sta Brazilija in Slovenija, ki sta po velikosti in še marsičem zelo različni! Formalno sodelovanje med Nacionalnim inštitutom za biologijo in več brazilskimi univerzami in inštituti, še posebej Zvezno univerzo Rio de Janeiro (UFRJ) in Univerzo Sao Paolo (USP), sega v leto 2010, ko smo organizirali prvo strateško srečanje med raziskovalci iz Brazilije in Slovenije. Formalni memorandum tega sodelovanja, ki ga je pripravil dr. Bojan Sedmak in ki sva ga podpisala s prof. Vivaldom Moura Netom, je predvideval vzpostavitev vrste bilateralnih sporazumov o sodelovanju med različnimi univerzami v Braziliji, ki so sledili v naslednjih letih ob tedanji podpori agenciji za raziskovalno dejavnost v obeh državah, kar danes poskušamo ponovno oživiti.
V okviru pridobljenega projekta CNPQ Federalne agencije za raziskovanje in tehnologijo republike Brazilije sem s prof. Ulrichom Henningom pridobila večletni projekt s področja proučevanja mikrookolja možganskega tumorja – glioblastoma. Del tega je bila štipendija mlade raziskovalke Mone das Neves Oliveire, ki je del svojega raziskovalnega dela opravljala tudi pri nas. Ob tem je vpisala in opravila še doktorski študij na MPŠ. Pomemben korak k sodelovanju je bil tudi nedavno podpisan sporazum med MPŠ in USP. Namen tega sporazuma je spodbujanje akademskega sodelovanja med obema institucijama, še posebej v okviru programa nanoznanosti in nanotehnologije s sofinanciranjem doktorskih študentov obeh institucij z namenom pripraviti doktorske disertacije in dvojne oziroma večkratne diplome.
Mona Oliveira je doktorsko delo z naslovom »The role of kinin signalling pathways in
glioblastoma cells upon co-culturing with human mesenchymal stem cells” - Vloga
signaliziranja kininov v celicah glioblastoma v so-kulturah z mezenhimskimi
matičnimi celicami” zagovarjala 20. februarja
na USP in 25. marca na MPŠ. Obakrat je navdušila 11-člansko komisijo, ki jo je
sestavljalo 6 članic na USP in 5 na MPŠ (od katerih so morale biti štiri iste).
Med študijem v Sloveniji je Mona pridobila veliko izkušenj predvsem na področju
angleškega jezika in drugih veščin na NIB. Ne najmanj pomembne so tudi stkane zelo
trdne družinske vezi med obema deželama.
Še več.
Monina prihodnja pot je ustanovitev odcepljenega podjetja, za katerega je v Sao
Paolu pridobila začetni vložek. Ostalo – tako upamo – bomo kot partnerji lahko pridobili
v Evropi oziroma v Sloveniji! Skrajni čas je, da znamo izkoristiti ne le denar kapitalskih
skladov, ampak tudi nenadomestljivi človeški kapital, ki ga ustvarja raziskovalčevo
delo brez meja!
Na koncu je zelo pomembno, da se iskreno zahvalim vsem predhodnim ambasadorjem Republike Brazilije v Sloveniji, še posebej Debori Barenboim in njenemu soprogu prof. Bogdanu Šaleju za spodbude v začetni fazi sodelovanja z Brazilijo in tudi danes ter Renatu Mosca de Souzi za njegova nadaljnja prizadevanja v tej smeri in še posebej za pozornost, ki jo je izkazal s prisotnostjo na zagovoru doktorske teze in na sprejemu po zagovoru, ki je potekal v prostorih NIB v brazilskem temperamentnem stilu!
Prof. dr. Tamara Lah Turnšek
Nazaj na novice