PREMINILA JE PROF. DR. ALEKSANDRA KORNHAUSER FRAZER, DEKANJA MPŠ

Preminila je prof. dr. Aleksandra Kornhauser Frazer, dekanja MPŠ

Umrla je prof. dr. Aleksandra Kornhauser-Frazer, dekanja Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana v obdobju 2012-2016, kemičarka, znanstvenica in pedagoginja svetovnih razsežnosti. Na MPŠ je pustila pomemben pečat njenega življenjskega prizadevanja za povezovanje znanosti, raziskovanja, izobraževanja in razvoja.

Prispevek prof. dr. Aleksandre Kornhauser-Frazer k razvoju slovenske znanosti in izobraževanja je izjemen, neprecenljive pa so njene zasluge za mednarodni ugled Slovenije na teh področjih.

Aleksandra Kornhauser-Frazer je skozi celotno karierno pot povezovala znanost in izobraževanje z razvojem družbe, tako ekonomskim kot socialnim.

Že leta 1942 se je v rodni Škofji Loki vključila v organizacijo mladih za podporo osvobodilnemu boju. Po vojni je končala učiteljišče, ob skrbi za družino pa ob delu diplomirala iz kemije na ljubljanski Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, kjer je prejela tudi študentsko Prešernovo nagrado. Pod mentorstvom prof. dr. Marije Perpar je leta 1965 doktorirala, podoktorsko usposabljanje pa je nadaljevala v Švici, Veliki Britaniji in, kot Fullbrightova štipendistka, v ZDA. Njeno raziskovalno področje, kemija naravnih spojin in zlasti alkaloidov, je bilo neločljivo povezano z vzponom tovarne Lek v Ljubljani.

Pedagoško delo Aleksandre Kornhauser-Frazer je vtisnilo neizbrisen pečat generacijam slovenskih učiteljev in profesorjev kemije.

Leta 1965 je pričela poučevati na Pedagoški akademiji v Ljubljani, kjer je bila med letoma 1966 in 1969 tudi dekanja. Leta 1971 je začela voditi program kemijskega izobraževanja na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, kjer je bila leta 1976 izvoljena za redno profesorico. Kot avtorica učbenikov za kemijo je bila dobro znana tudi osnovnošolcem in srednješolcem, tekmovanja iz kemije v okviru gibanja Znanost mladini pa so mnogim mladim približala in jih navdušila za znanost. Približevanje znanosti mladim je eno izmed njenih življenjskih vodil, tudi s serijo »Pamet je boljša kot žamet« za predšolske otroke in ilustracijami Boža Kosa v njenih učbenikih. Tak pristop je bil odmeven tudi v svetu, saj jo je k sodelovanju pri pripravi serij publikacij o znanosti za otroke povabil ameriški nobelovec Glenn T. Seaborg.

V Sloveniji je sooblikovala reforme na področju šolstva

V Sloveniji je sooblikovala reforme na področju šolstva kot podpredsednica vlade pod vodstvom Staneta Kavčiča. Po njegovem odstopu je leta 1972 nadaljevala mandat tudi v vladi Andreja Marinca, kar je Stane Kavčič pospremil z besedami: »Novi mandator je zadržal skoraj ves dosedanji izvršni svet. Seveda, saj so vendar dobro delali … Prav imajo tovariši, da so sprejeli in ostali. Delati naprej, misliti z lastno glavo in videti stvarnost – to je modrost trenutka.« Leta 1973 se je vrnila na univerzo, kjer je po pridobitvi prvih računalnikov začela povezovati kemijo z informatiko in razvijala informacijske metode za kemijsko raziskovanje in izobraževanje. V letih 1974 do 1980 je opravljala tudi funkcijo predsednice Raziskovalne skupnosti Slovenije, med številnimi drugimi funkcijami v domačih in tujih organizacijah pa velja izpostaviti dolgoletno predsedovanje jugoslovanskemu odboru za znanost v UNESCO od leta 1979 do 1990. Prav s to mednarodno organizacijo je tesno povezano njeno mednarodno udejstvovanje v osemdesetih in devetdesetih letih, saj je bila od leta 1981 dalje direktorica Mednarodnega UNESCO centra za kemijske študije, ki je organiziral blizu sto mednarodnih strokovnih srečanj in konferenc v okviru te agencije Združenih narodov ter v Evropi, Afriki in Aziji izpeljal veliko število projektov s področja kemijskega izobraževanja, varovanja okolja in trajnostnega razvoja. Mednarodno delovanje Aleksandre Kornhauser-Frazer je zaznamovalo ekspertno delo za številne nadnacionalne organizacije, med njimi poleg UNESCO še UNIDO, UNDP, Svetovna banka in Agencija za zaščito okolja (EPA) ZDA.

Njeno vrhunsko poznavanje in povezovanje izobraževanja in razvoja je bilo glavni razlog, da jo je tedanji generalni direktor UNESCO Federico Mayor imenoval v mednarodno komisijo za pripravo smernic za izobraževanje v 21. stoletju. Petnajstčlanska komisija, v kateri so bili le štirje Evropejci, je pod vodstvom nekdanjega predsednika Komisije EU Jacquesa Delorsa v letih 1993 do 1996 pripravila obširno poročilo. V dvajsetih letih po natisu poročila, ki je izšlo tudi v slovenskem jeziku (z naslovom »Učenje: skriti zaklad«) in na katerega predstavitev je v Slovenijo prišel tudi g. Delors, so se smernice za izobraževanje v 21. stoletju izkazale kot daljnovidne in povsem relevantne za današnji čas.

Za svoje delo je Aleksandra Kornhauser-Frazer prejela številna mednarodna priznanja, med katerimi so najpomembnejša Médaille Lavoisier (Académie de pharmacie, Francija), Robert Brasted Memorial Award (American Chemical Society), David Mellor Award (Royal Australian Chemical Institute) in prestižna japonska nagrada fundacije Honda za njen prispevek k razvoju in uporabi metod za multidisciplinarno sintezo znanja, zlasti na področju razvoja čistih tehnologij in varovanja okolja. To nagrado podelijo le enemu posamezniku letno, in med nagrajenci je Aleksandra Kornhauser-Frazer še vedno edina ženska (in seveda edina Slovenka).

Leta 1988 je bila povabljena med sto ustanovnih članov Evropske akademije (Academia Europaea), kjer je leta 1989 postala članica sveta Akademije. Istega leta je bila izvoljena za članico Svetovne akademije znanosti in umetnosti (World Academy of Art and Science). Leta 1992 je bila izvoljena še za članico Svetovne akademije znanosti (TWAS, The World Academy of Science, tedaj Akademija znanosti tretjega sveta) s sedežem v Trstu, katere pobudnik je bil nobelovec Abdus Salam iz Pakistana.

V Sloveniji je bila leta 1991 med prvimi prejemniki priznanja Ambasador Republike Slovenije v znanosti. Leta 1997 je prejela Zoisovo nagrado za življenjsko delo na interdisciplinarnem področju kemije in naravoslovno-tehniške informatike (še kot Nagrado Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo), leta 2000 pa Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije.

Področje dela Aleksandre Kornhauser-Frazer, ki je izjemnega pomena za razvoj Slovenije, je v povezovanju znanosti, raziskovanja in izobraževanja z gospodarstvom.

O tem pričajo številni projekti, ki jih je od sedemdesetih let vodila še kot predstojnica Oddelka za kemijsko izobraževanje in informatiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Slovenske strokovnjake in podjetja je pomagala vključevati v mednarodne projekte agencij Organizacije združenih narodov po vsem svetu. Prav tako je njena zasluga, da je pritegnila k sodelovanju z MPŠ velika in ugledna slovenska industrijska podjetja. Poleg tega je pomagala in dajala pobude za vzpostavitev vrste mednarodnih povezav med našo MPŠ in uglednimi tujimi univerzami, raziskovalnimi institucijami in uglednimi znanstveniki- predavatelji in mentorji iz tujine. Po vrnitvi iz Velike Britanije, kjer je večinoma bivala skoraj dvajset let, pa je bila od leta 2012 do 2016 tudi njena dekanja.

Suhoparni življenjepis le stežka opiše dinamičnost Aleksandre Kornhauser-Frazer, njeno sposobnost, da z enim predavanjem navduši in navdahne, njeno požrtvovalnost in zagrizenost, ko je treba opraviti še najtežje delo. Tudi seznami del, ki jih je objavila, ter seznami kongresov, seminarjev, univerz in drugih institucij, kamor je bila povabljena kot predavateljica, so le odsev njenega življenjskega prizadevanja za povezovanje znanosti, raziskovanja, izobraževanja in razvoja. Njen prispevek še zdaleč ni omejen le na Slovenijo, je pa vsekakor Slovenija z Aleksandro Kornhauser-Frazer postala znana in prepoznavna v krogih, ki krojijo usodo razvoja svetovne znanosti.

Nazaj na novice