ŠTIPENDIJE NACIONALNEGA PROGRAMA L'ORÉAL-UNESCO 2023
Letošnje prejemnice štipendij nacionalnega programa L'Oréal-UNESCO Za ženske v znanosti so fizičarka Tanja Goričanec, biokemičarka Klara Kuret in kemijska inženirka Ana Oberlintner
Štipendije nacionalnega programa L'Oréal-UNESCO 2023
Objavljeno: 02. mar. 2023
Vir: https://siol.net/digisvet/novice/trem-uspesnim-slovenskim-znanstvenicam-zasluzena-spodbuda-600572, 2.3.2023
Slika na naslovnici: V tem projektu, za katerega njegovi izvajalci pravijo, da edini na svetu nagrajuje žensko odličnost v znanosti, so doslej podprli več kot 3.600 izjemnih znanstvenic. Foto: Srdjan Cvjetović
Nacionalni program družbe L'Oréal Adria in Slovenske nacionalne komisije za Unesco je v 17 letih svojega delovanja prejel več kot 400 prijav študentk zadnjega leta doktorskega študija naravoslovnih znanosti, biotehnike in medicine.
Dozdajšnjim 46 posebej uspešnim slovenskim znanstvenicam so se letos pridružile nove tri, od tega dve MPŠ študentki, ki so prav tako prejele štipendijo za odličnost svojega znanstvenega raziskovanja v višini pet tisoč evrov.
Tanja Goričanec: z zanesljivo jedrsko energijo do nizkoogljične družbe
Fizičarka Tanja Goričanec pripomore k ogljični nevtralnosti družbe z raziskovanjem odziva zunaj-središčnih detektorjev nevtronov v tipičnem tlačnovodnem jedrskem reaktorju. Kamničanka je leta 2014 diplomirala iz fizike, dve leti pozneje pa magistrirala iz jedrske tehnike. Svoj dosežek magistrskega študija je okronala z dekanovim priznanjem, svoje magistrsko delo Odziv fisijskih in ionizacijskih celic na reaktorju TRIGA na IJS pa s Prešernovo nagrado fakultete za matematiko in fiziko.
Tanja Goričanec s svojimi raziskavami s področja fizike in jedrske tehnike pripomore k hitrejšemu prehodu v nizkoogljično družbo. Foto: Projekt Za ženske v znanosti
Svojo doktorsko nalogo Odziv zunaj-središčnih detektorjev nevtronov v tipičnem tlačnovodnem jedrskem reaktorju končuje na Odseku za reaktorsko fiziko Instituta Jožef Stefan, ima pa že osem izvirnih znanstvenih člankov in množico konferenčnih prispevkov ter samostojnih poglavij v znanstvenih monografijah. Deluje na družbeno izjemno pomembnem področju prehoda v nizkoogljično družbo in za dosego ogljične nevtralnosti zagovarja rabo razpoložljivih ogljično nevtralnih virov, kot so obnovljivi viri in zanesljiva jedrska energija. V prostem času se rada odpravi v naravo s svojima štiriletno Zalo in dvoletnim Borom.
Klara Kuret: skrivnosti normalnega delovanja celic in razvoja tkiv
Biokemičarka Klara Kuret na Kemijskem inštitutu v Ljubljani raziskuje na področju molekularne biologije RNK, predvsem spremembe, ki se odražajo v razvoju številnih bolezni, od raka do nevrodegenerativnih stanj.
Po končani diplomi na študiju biokemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani je nadaljevala magistrski študij na programu industrijska farmacija in ga uspešno končala z delom Iskanje novih zaviralcev bakterijske RNK polimeraze in silico, ob tem pa je izkušnje nabrala tudi v Južni Koreji na Nacionalnem inštitutu za znanost in tehnologijo v Ulsanu in pozneje na univerzi Åbo Akademi na Finskem.
Klara Kuret s svojimi raziskavami pripomore k boljšemu razumevanju bolezni, tudi težkih in ne povsem obvladljivih, kot je rak. Foto: Projekt Za ženske v znanosti
Doktorski študij opravlja na programu nanoznanosti in nanotehnologije na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, doktorat pa delno tudi na Inštitutu Francis Crick v Londonu. V sklopu svojega doktorata z uporabo računalniških pristopov raziskuje celične stike med RNK in proteini, ki igrajo ključno vlogo pri uravnavanju izražanja genov in so tako izjemnega pomena za normalno delovanje celic in razvoj tkiv. Tudi v prostem času strastno sledi zdravemu življenju, saj redno trenira borilno veščino brazilski jiu-jitsu, jogo, dviganje uteži in tek, čas preživlja tudi s svojim navihanim psom in svojimi bližnjimi.
Ana Oberlintner: za manj plastike in uporabnejšo embalažo
Kemijska inženirka Ana Oberlintner raziskuje biorazgradljive in bio-osnovane materiale ter hidrofobne modifikacije celuloznih nanomaterialov, katerih namen je izboljšanje in povečanje uporabnosti embalažnih materialov.
Ljubljančanka je po zagovoru diplomske naloge Biosenzorji v mikrofluidiki na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani nadaljevala magistrski študij kemijskega inženirstva. Za svojo magistrsko nalogo Razgradnja bioplastike na osnovi hitozana v kopenskem okolju je prejela tudi Prešernovo nagrado fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.
Ana Oberlintner s svojimi raziskavami dejavno pripomore k zmanjšanju bioplastike, ene izmed večjih groženj današnjega časa. Foto: Projekt Za ženske v znanosti
Študentka dodatnega leta podiplomskega študija ekotehnologije na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, kjer je tudi asistentka, ima tudi mednarodne raziskovalne izkušnje, zaposlena pa je na Kemijskem inštitutu na Odseku za katalizo in reakcijsko inženirstvo, kjer proučuje bio-osnovane in biorazgradljive materiale. Kljub svojemu polnemu in predvsem nepredvidljivemu delovnemu času in pisanju znanstvenih člankov najde čas tudi za izlete v hribe, badminton, ples ob drogu. Če pa ji vreme ne dopušča aktivnosti na prostem, si rada ogleda film, prebere knjigo in odigra kakšno družabno igro.