27. DNEVI JOŽEFA STEFANA
Pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije
Pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije
Ob obletnici rojstva Jožefa Stefana, ki je 24. marca, organizira Institut Dneve Jožefa Stefana. Ti potekajo od leta 1993, njihov namen je popularizacija znanosti in počastitev spomina na slavnega fizika. V letošnjem letu bodo ob 70. obletnici Instituta še posebej slovesni.
Pred glavno stavbo Instituta, Jamova cesta 39, ob 9.00-14.00
Vabimo vas, da se udeležite dneva odprtih vrat na Institutu "Jožef
Stefan", kjer boste izvedeli več o raziskovalnem delu, ki poteka na
Institutu, raziskovalci pa vam bodo predstavili dejavnosti posameznih
laboratorijev ter zanimive eksperimente. Obiskovalce vabimo, da se ob
polni uri (ob 9h, 10h, 11h, 12h in 13h) zberejo pri vratarju na glavnem
vhodu IJS (Jamova cesta 39) ter si izberejo in ogledajo enega od
pripravljenih programov ogledov laboratorijev Instituta v trajanju ene
ure. Na voljo so programi: 1) snov-robotika, 2) biologija-kemija-fizika
ter 3) inteligenca-sistemi-materiali-okolje. Ob tem bodo na voljo tudi
delavnice Šole eksperimentalne kemije, ki obiskovalcem omogočajo
neposredno sodelovanje pri poskusih. Ob polnih urah bo organiziran
brezplačen prevoz (odhod z Jamove ceste) na Reaktorski center, kjer
oglede omogoča in organizira Informacijski center za jedrsko tehnologijo
(ICJT), in sicer: ob 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00 in ob 14.00 (ko
gre bus po obiskovalce na Reaktor, ker se zadnji ogled tam zaključi ob
14.30). V Reaktorskem centru si bodo obiskovalci lahko (ob 9.30, 10.30,
11.30, 12.30 in 13.30 - zadnji ogled) ogledali enega od slovenskih
pospeševalnikov, laboratorije Odseka znanosti o okolju, razstavo o
jedrski tehnologiji in raziskovalni jedrski reaktor Triga ter Center za
energetsko učinkovitost.
VABLJENO PREDAVANJE: TOVARIŠTVO ALI KAKO SE POČUTITI KOT RIBA V VODI
ga. Zdenka Badovinac, direktorica Moderne galerije — Kratka biografija
Velika predavalnica Instituta, ob 13.00
Tovarištvo lahko najdemo pri različnih umetniških skupinah, ki so se
oblikovale na teritoriju nekdanje Jugoslavije in nekatere od njih
delujejo še danes. IRWIN je ena od takšnih skupin z najdaljšim stažem,
saj je bila ustanovljena že leta 1983 in si je kot eno svojih osrednjih
vodil zastavila prav vprašanje: Kako delati skupaj? Predavateljica bo
razpravljala, kako bistveno je njeno delo že v začetku zaznamovalo
okolje, kjer je tovarištvo bilo vrednota, ki je presegla zgolj skupne
interese in je pomenilo tudi solidarnost in etiko, ki je združevala.
Delo je objavljeno v njeni knjigi, ki je pred kratkim izšla v New Yorku
pri založbi ICI, z naslovom Tovarištvo (Comradeship-Curating, Art, and
Politics in Post-Socialist Europe).
Pozdravni nagovor: prof. dr. Jadran Lenarčič, direktor Instituta "Jožef Stefan"
Slavnostni nagovor: predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor
Galerija Instituta, ob 14.00
RAZSTAVA: IRWIN: NSK GARDE IN PROCESIJE
Uvodni nagovor: prof. dr. Jadran Lenarčič, direktor Instituta "Jožef Stefan"
Častni nagovor: predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor
Galerija Instituta, ob 14.00
NSK država je nastala leta 1992 kot posledica transformacije umetniškega
kolektiva Neue Slowenische Kunst v NSK državo v času. Kolektiv Neue
Slowenische Kunst je z združitvijo treh ustanovnih skupin – Irwin,
Laibach in Gledališče sester Scipion Nasice. Čeprav so skupine delovale
avtonomno, so bili za nastanek in delovanje NSK ključni sodelovanje,
svoboden pretok idej med posameznimi člani in skupinami NSK,
deklarativni copy-left (ki ga ni omejevala niti navedba avtorstva),
medsebojna pomoč in skupno načrtovanje določenih potez. Ob zlomu
socializma v začetku 90. let in razpadu Jugoslavije so se korenito
spremenili tudi pogoji umetniškega delovanja, ki so vplivali na
transformacijo kolektiva Neue Slowenische Kunst v NSK državo v času,
izpeljano leta 1992. Sočasno s pojavom vrste novih držav, nekatere izmed
njih so sploh prvič v zgodovini dosegle status neodvisne države, med
slednjimi tudi Slovenija, se je tudi NSK upredmetil v formi države. Toda
namesto teritoriju NSK podeljuje status države mišljenju, ki spreminja
lastne meje v skladu z gibanjem in spreminjanjem svojega simbolnega ter
fizičnega kolektivnega telesa. Leta 2017 je NSK država prvič s svojim
paviljonom nastopila, skupaj z več kot šestdesetimi državami z vsega
sveta, na Beneškem bienalu vizualne umetnosti, najstarejši in največji
tovrstni prireditvi na svetu.
VABLJENO PREDAVANJE: BO ŽIVLJENJE NEKEGA DNE "ZAŽIVELO"?
Prof. dr. Bart De Moor, KU Leuven, Belgija — Kratka biografija
Velika predavalnica Instituta, ob 12.00
Fiziko in biologijo so v zadnjih desetletjih zaznamovala številna
prebojna odkritja. V fiziki smo bili priča rojstvu splošne teorije
relativnosti, kvantne mehanike in prvim poskusom ustvarjanja teorije
velikega poenotenja. Za vse je značilna globoka prežetost z matematiko.
Izum tranzistorja je sprožil nesluteni tehnološki razvoj, ki je
prispeval k blaginji družbe, v biologiji pa začenjamo razumeti osnovne
mehanizme življenja in Darvinove evolucije. Z uporabo matematike in
novih tehnologij postaja biologija veda, kjer vse bolj izstopajo
velikanske količine podatkov, ki jih je potrebno obravnavati, kar nam
omogoča boljše razumevanje zdravja in bolezni. Dandanes začenjamo tudi
sami ustvarjati življenje in žive organizme. Predavanje bo sledilo trem
pogledom v prihodnost, prvi govori o tem, da bomo nekega dne zares
dojeli učinkovitost matematike in fizike, drugi se nanaša na to, da
bomo nekega dne mogli zasnovati in zgraditi življenje od začetka, ter
tretji, da bomo nekega dne lahko ustvarili umetne možgane z lastno
zavestjo.
VABLJENO PREDAVANJE: MITOHONDRIJI IN SIGNALIZIRANJE PREKO KALCIJEVIH IONOV - VPLIV NA ŽIVLJENJE IN SMRT CELIC
Prof. dr. Rosario Rizzuto, rektor Univerze v Padovi, oddelek za biomedicinske znanosti Italija — Kratka biografija
Velika predavalnica Instituta, ob 13.30
Mitohondrijski uniporter za kalcijeve ione (MCU) je ključen protein pri
transportu kalcijevih ionov v mitohondrijski matriks, preko tega pa
vpliva na signaliziranje preko kalcija na splošno ter tudi uravnava
aerobni metabolizem oziroma celično smrt preko apoptoze. Razkritje teh
mehanizmov na molekulskem nivoju in uporaba MCU kot tarče in vivo bo bistveno prispevalo k razumevanju teh procesov, ključnih tako za normalno delovanje celic kot tudi pri razvoju bolezni.
POZDRAVNI NAGOVOR: prof. dr. Jadran Lenarčič, direktor Instituta "Jožef Stefan"
SLAVNOSTNI NAGOVOR: predsednik Vlade RS g. Marjan Šarec
VABLJENO PREDAVANJE: LETEČI ROBOTI, Prof. Vijay Kumar, Dean of Eng., Penn University, ZDA — Kratka biografija
PODELITEV ZLATIH ZNAKOV JOŽEFA STEFANA
Linhartova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani, ob 19.00 - VSTOP Z VSTOPNICO
VABLJENO PREDAVANJE: 4D TISKANJE IN BIOTISKANJE V POTENCIALNIH POLJIH: KORAK BLIŽE K MASOVNI UPORABI
Prof. dr. Jean-Claude André, Francija — Kratka biografija
Velika predavalnica Instituta, ob 12.00
Avtor predavanja je prvi na svetu leta 1984 patentiral 3D tiskanje.
Postopek temelji na gradnji strukture po principu zaporednega dodajanja
osnovnih 3D gradnikov, ki določajo končno kompleksno obliko vzorca. Od
takrat se je koncept izdelave kompleksnih struktur nadgradil do te mere,
da omogoča prilagajanje oblike objekta v enem ali več potencialnih
poljih odvisno od okolice. Slednje definira osnovno idejo 4D tiskanja in
Bio-tiskanja, ki je poenostavljeno povedano 4D tiskanje žive materije. V
predavanju bo predstavljeno, kaj vse te tehnologije v nastajanju
omogočajo. Prikazane bodo sedanje omejitve in nekatere poti, kako
preseči tehnološke prepreke (kompleksnost), pa tudi izzivi teleologije,
epistemologije in fleksibilne organizacije, predvsem v kontekstu vedno
krajših časovnih okvirjev za dosego rezultatov. Obdobje »enostavnih«
idej, kot je bilo 3D tiskanje leta 1984, je zaključeno, prihaja nova
doba.
PREDSTAVITEV: ZMAGOVALNI PROJEKT DIREKTORJEVEGA SKLADA ZA LETO 2019
Velika predavalnica Instituta, ob 12.00
Strokovni svet direktorja Instituta "Jožef Stefan" vsako leto objavi
poziv za predlaganje projektov Direktorjevega sklada, ki so namenjeni
nakupu in gradnji nove raziskovalne infrastrukture v okviru internega
investicijskega projekta z namenom, da se olajša in omogoči ustvarjanje
obetajočih novih raziskovalnih področij raziskovalcem mlajše generacije.
Na podlagi ocenjevalnega postopka bosta financiranje prejela eden ali
dva projekta, ki bosta najbolj navdušila ocenjevalce. Direktorjev sklad
je namenjen nakupu in gradnji raziskovalne infrastrukture v okviru
investicijskega projekta, ki ga na poziv strokovnega sveta direktorja
predložijo mladi doktorji znanosti do 7 let po opravljenem doktoratu. To
je v obdobju, ko so se že dokazali s svojim raziskovalnim delom in ko
se odločajo o nadaljevanju svoje raziskovalne kariere na Institutu.
VABLJENO PREDAVANJE: TEHNOLOŠKI GIGANTI ZBIRAJO NAŠE PODATKE. JE TO RAZLOG ZA SKRB?
Prof. dr. Geoff Webb, Monash University, Avstralija — Kratka biografija
Velika predavalnica Instituta, ob 13.30
Velikana Google in Facebook sta najvidnejša primera nove generacije
podjetij, ki služijo z zbiranjem in obdelovanjem ogromnih količin
podatkov o ljudeh. V predavanju bo pojasnjeno, kaj ta podjetja počnejo
in kakšne so posledice njihovega delovanja. Predstavljen bo tudi
zloglasni primer Cambridge Analytica, s podrobnejšo analizo, kaj se je
zgodilo, kako je do tega prišlo ter kakšne so družbene in etične
posledice tega delovanja. Obravnavali bomo tudi vprašanje, ali
zasebnost, kot smo je bili vajeni, še obstaja in ali zloraba podatkov
ogroža demokracijo.